O kraševcu

Najbrž ste vedeli, da je kraški ovčar edina uradno priznana slovenska avtohtona pasma. Pa ste slišali,  da je poleg tega še redka in ogrožena? Njena populacija šteje le okoli 800 predstavnikov. A slovenski ponos
postaja vse bolj priljubljen ne le pri nas, temveč tudi čez mejo, saj je svoj pastirski poklic zamenjal
za družinsko življenje, kjer se je izkazal za najboljšega spremljevalca, ki s čudovitim značajem,
plemenitim videzom in preprosto nego navdušuje številne.

Zgodovina pasme:
O kraškem ovčarju pisal že Valvasor, njegov izvor pa naj bi segal celo v 8. st. pr. n. š., po
predvidevanjih iz molosov. Pasma je sicer postala mednarodno priznana l. 1939 pod imenom Ilirski
ovčar in kot slovenska avtohtona pasma 1968. V nasprotju z uradnim nazivom ne gre za ovčarskega,
temveč za pastirskega psa, zato se zadnja leta zanj raje uporablja termin 'kraševec'.

Videz:
Srednje velik, skladno grajen pes krepke konstitucije meri v višino od 57 do 63 cm, tehta od 30 do
42 kg; v dolžino je 1/9 daljši od plečne višine. Psice so nekoliko nižje in lažje, po standardu merijo
od 54 do 60 cm, tehtajo od 25 do 37 kg. Bogata dlaka železno sive barve je ravna, dolga vsaj 10 cm,
z gosto podlanko. Bogato odlakan je tudi njegov rep, širok, poln, dolg vsaj do petnice in med hojo
ter vznemirjenjem pogosto dvignjen. Najlepši okras kraševca je plemenita glava s spuščenimi uhlji
ter prijaznimi, mandljastimi temnimi očmi, ki gledajo odkrito, že skoraj otožno. Gobec je močan, s
škarjastim ugrizom.

Značaj:
Kraševec je pastirski pes, umirjen, a pozoren, suveren in nepodkupljiv, nezaupljiv do tujcev,
inteligenten in neustrašen, zanesljiv in preudaren. V svoji delovni funkciji prežene tudi volka, kot
odličen družinski pes pa je velik ljubitelj otrok, prijazen in strpen, izrazito navezan na družino in
gospodarja ter odličen čuvaj.

Nega:
Nega kraševca je preprosta, potrebuje le tedensko krtačenje in morda enkrat letno kopanje. Več
pozornosti je potrebno nameniti vzgoji in šolanju, ki naj bo dosledno in temelji na pozitivni motivaciji.
Ob skrbni socializaciji se zelo dobro vključi v urbano okolje, je strpen do drugih ljudi in živali, k čemur
pripomore tudi njegov manj izrazit plenilski nagon. Zaradi bogate dlake lahko živi na prostem, vendar
bo kot družinski pes bolj srečen v stanovanju.

Zdravje:
Predstavniki pasme so zelo zdravi in imajo malo prirojenih bolezni in anomalij, na njihovo genetiko pa
so posebej pozorni v Društvu ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije, kjer v sodelovanju
z ljubljansko Biotehniško fakulteto vodijo register vseh predstavnikov, vključno z vzrejnimi
kombinacijami in zdravstvenimi zaznamki. Kot pri vseh večjih psih je potrebno v mladosti paziti na
kolke. Pričakovana življenjska doba je 12 do 15 let.