Srečno 2017!

Jena, Jack, Nashka & Oto

Odi je navdušen nad prvim snegom. Njegova mama pa nad mrazom čisto nič, pelc mantl je izčesan in do pomladi pravi, da bo kar na toplem.

Pri nas doma sicer že od včeraj grizemo nohte, ker se je naš Naka, mladiček iz legla 2015 in večkratni lepotni prvak, izgubil. Upamo, da čim prej najde srečno pot domov.

Pri treh mesecih je imela Oda 10 kg, Oto 13, Obelix pa kar 15! Vsi so nagajivi, učljivi in tako zelo ljubki! Nič čudnega, da so Orija -  Jacka povabili, da se izstreli med pasje medijske zvezde: te dni že snema  za Alfakan e-akademijo. Sestrica je prava bejba, saj obožuje sadje in zelenjavo: grozdje in papriko si menda postreže kar sama.
In kaj pravijo novi lastniki?

Obelixov 'ata': Tudi Blisk koplje prave jarke okoli hiše, pogrize kar dobi v gobček vendar ni hudega. Par lopat zemlje pa se vse poravna, če pa strga kakšne stare čevlje pa tudi ni tak problem. Tako kot njegova mama a ne?

Odina 'mama': Naša Oda je pravi sonček.  Življenje se nam je čisto spremenilo in priznam, da ne vem kaj sem prej delala cele popoldneve. Prav gotovo smo imeli bolj pospravljeno hišo in urejno okolico:)

Odijeva 'ljubica': Mi smo tako zadovoljni...krasen kuža, poln energije. Pa kako neverjetno hitro spreminja barvo! Saj je skoraj vsak dan drugačen hehe. Še zmeraj ima rahlo bele tačke,
na repu pa ima črno liso. Prelep!! :D

Otov 'ata': Oto je postal navihan kuža, ki je vsak dan večji. Pridno hodiva v šolo 2x na teden in napredek je že opazen! Ko vidi nagrado uboga brez problemov, je pozoren name, zna sedi in prostor (znake kažem z roko, nepozna še glasovnih ukazov), počasi vadimo tudi poleg. Ko se naje, zna zgubit zanimanje ampak vseeno je zelo priden. Je najmlajši v mali šoli ampak mu gre odlično!

Jackov 'ata': Jack je zelo priden in socializiran, ima rad otroke, rad se crklja, še rajši je- je vsejed. Njegova šibka točka so domače muce, ki jih rad preganja po vrtu, ker pa je dovolj drevja okoli hiše, pa nimajo večjih problemov. Na vrtu ga ne omejuje ograja, pa je vseeno priden in se ne potepa, ve kje je njegov dom. Opravil je prehod spanja v hiši v svoj pesjak, kjer se dobro počuti in ne joka. Imava pa vsako jutro pred službo izhod za potrebo in zajtrk seveda


Onixova 'starša' pa pravita, da je nadvse učljiv, da je izjemno pozoren nanju in da sta ponosna, saj po enem mesecu obvlada sobno čistočo. Na sliki je s svojim daljnim sorodnikom, oba sta ponosna ambasadorja kraševcev na Nizozemskem.  

Na slikah spodaj: Oda, Odi, Onix, Ori (Jack).

Mali polhki se v novih družinah super počutijo, postavni Odi ima že 8 kg. Raje ne vprašam, koliko jih ima Obelix, no mogoče bo z novim imenom Blisk njegova usoda manj okrogla ;)

Novi lastniki pravijo: živahen, radoveden, nagajiv, rad ščipa in vleče za hlače. Kako domače!

Na fotografiji Odi godi opazuje konje, Ori (Jack) pa počne, kar kužki radi počnejo. Grizlja!

Z  osmimi tedni so dom zapustili vsi mladički. Trije 'piflaji' so se že vpisali v pasjo šolo - Oda, Oto in Ori (Jack), ponosni smo na nove lastnike, ki ste vzgojo in socializacijo vzeli tako zelo resno.
Pozdrave z Nizozemske pošilje tudi Onix, ki je prav tako dobil novo ime: Žalec (Zalek).

Jena je bila tokrat kar žalostna, ko so vsi nenadoma odšli, več noči je iskala mladičke, grizla svojo gumijasto klobaso in žalostno cvilila. Čez dan je veliko raje prihajala k meni v stanovanje in se ni pustila motiti hišni mački. Zdaj je že spet 'ona': vesela in razigrana. Od jutri dalje zanjo skrbita dedi in sprehajalka, saj mi odhajamo na težko pričakovan dopust, na letalu žal ne sme v potniško kabino.

Za vse, ki svojega mladička še iščete, prosim poglejte na spletno stran DLVKOS: http://www.dlvkos.si/  Novo leglo je te dni pri predsednici na Dolenjskem.

Se beremo spet oktobra, ko bom objavila nove slike naše odraščajoče mladine!

Ob osmih zjutraj je v nov dom zakorakal Ori. Z nami le še do jutri dva medvedka, Onix in Oda.

In takole se je Ori, pardon, Jack, ugnezdil v nov dom.  Oriju so očitno všeč blondinke.
Foto: selfie Maja Rokavec.

Na obisk bosta redno prihajali borderki, zvezdi iz TV oglasov. 

Odi v Ribnici že vleče za rep domačo mačko, kmalu bosta prava prijatelja! Rad grizlja rože.

Oto je dopoldan odšel na Primorsko, tudi njemu menda dišijo rože. 

Ori pa v novem domu spoznava pse in mačke. To je zgodnja socializacija! 

Na našem dvorišču rož ne boste našli, pa tudi trave ni kaj dosti ostalo. In jablana je prav lepo pogrizena. A imeti psa, no, sedem psov, je neprecenljivo! 

Za zdaj doma ostaja mini Jena - Oda. Naša ljuba, ljubka, cartljiva, igriva, sladka Oda. Oda, ki vedno priteče do nas in se nasmeje. Oda, ki nastavi trebušček za čohanje. Oda, ki z nežnimi zobki rahlo grizlja roke. Oda, edina punca v leglu, ki je znala poštimat 5 fantov! Oda življenju!

V soboto zjutraj smo fotografirali mladičke za informacijski sistem DLVOKOS.
Takole smo se lotili dela, pa s krtačo in brisačo v roki, ker so se mladički igrali v mokri travi in z noski kopali po zemlji. Nad višino - na mizi so bili prvič, niso bili preveč navdušeni.

Danes se je poslovil Odi godi, v sredo odhaja Oto, v četrtek pa Onix.  Za Odo in Orija je zanimanje veliko, a pri izbiri novih lastnikov ostajamo previdni. To so le naši otroci! In za vsakega mladička, ki odide, nas nadvse zanima, kako bodo skrbeli  zanj. Nove lastnike seveda tudi obiskujemo in se veselimo novic, kako odraščajo.

Nastale so fotografije: Obelix, Ori, Oda, Odi, Oto in Onix.

Petek je dan za obiske. Danes je edino slovensko avtohtono pasmo psov prišel pogledat vrtec. Dobili so pasjo obiskovalko Hanu, ki so jo pozdravili z glasnim laježem, občudovat jih je prišel tudi lastnik njihovega očeta, ki je povedal, da bi bil Izi zagotovo ponosen na svoj naraščaj. Ja, tudi mi smo ponosni nanje! V kakšne zverinice so zrasli v teh kratkih tednih. A ob obisku velike Hanu so se nekateri vendarle raje skrili pod avto!

Včeraj smo kužke odpeljali k veterinarju. Temeljito so jih pregledali: občudovali njihove zobke, bujen kožušček, polno postavo, poslušali njihove srčke, nato pa so jih cepili, čipirali in jim odvzeli kri. O, kako so cvilili! Niti priboljškov, ki jih je na mizo potresla veterinarka, niso želeli pojesti! Kri bomo sedaj odnesli na Biotehniško fakulteto, kjer bodo poskrbeli za temeljito genetsko analizo in tako DLVKOS pomagali pri nadaljnji vzreji. Dobili smo tudi obisk, tast z Gorenjske se je opogumil in pocrkljal male kepice, čeprav se sicer kar malo boji psov. Pravi, da bi ga imel, če bi ga le navadil jesti samo sosedovo travo (Gorenjci so šparovni;)).

7 tednov! Kako hitro polzijo iz rok. Za vikend mularija že odhaja v svet. Celo na Nizozemsko!
Kot vedno, nazadnje od doma spustimo moževega ljubljenčka, tokrat je to ORI. Igriv, nasmejan, nagajiv, velik in močan, a hkrati tudi podredljiv. Bo vaš? In seveda, zame je doma ostala še ODA, mala Jenica, psička, katero bom najlažje oddala v družino, ki si nekoč želi mladičkov.
S klikom tukaj vidite eno ljubših igrač naših kužkov - moje bergle.

Naš že spremljate na Facebooku? Všečkajte Jena the kraševec in na ogled bodo tudi video vsebine!

Mama se vedno potrpezljivo dobi svoj narascaj.

Obiski, obiski, obiski. Kako je lepo biti majhen kraševec! Še dva tedna ste prijazno vabljeni prav vsi, da pocartate naše male kepice. Potem bodo v novih domovih, in takrat prosim - pridite pocrkljat mene s čokolado, ker se bom utapljala v solzah. Tile kužki so najlepši na svetu!

Šest kužkov, šest tednov. V soboto smo na široko odprli vrata za obiske, vabljeni prav vsi na igranje, čohljanje in grizljanje. Veselje je obojestransko!

Da jedo kot kralji, že veste. Odkar imajo tri obroke dnevno, torej od petega tedna dalje, pridno prespijo vso noč. Cvileča budilka je nastavljena na 5:45, ko k njim pride mama in jih podoji. Čez dan pojejo  že cel kilogram mletega mesa! Raje kot kosti grizejo moje bergle. No, na rojstni dan se  zaresne spodobi dajati tabletk proti glistam, zato smo to uredili že za vikend. Za darilo pa so danes dobili - ovratnice!

Hura, velik dan za kužke! Včeraj je prvi kužek osvojil prvo stopnico. Za nagrado so prvič dobili piščančja bedrca. Obrali so jih do kosti.

Danes je že polovica kužkov osvojila polovico stopnic. Kakšen napredek!

5 tednov! Vse, kar pustimo na terasi, je že resno ogroženo, da postane lahek plen malih raziskovalcev. Navdušeno grizljajo našo kožo, oblačila, igrače, moje bergle, pa tudi meso, drobovino, skuto in jajca, celo korenček, riž in polenta, le briketi jim ne teknejo prav zelo, pa tako zveneče ime imajo - Taste of the Wild. Kje je tu divjina, hočemo meso! Ko je skleda skoraj prazna, za hrano tudi že renčijo na rivalce. Zvok kosilnice kar prespijo in tudi sicer velik del dneva še vedno lenuharijo. So tudi pravi žurerji, vsako noč z glasnim cviljenjem sporočijo, da se želijo napiti, po svoji dozi mame pa zadovoljno spijo vse do jutra. Zdaj se že odzivajo na zvok polnjenja posodic in vse večkrat se nam veselo približajo, ko hodimo mimo. Iščejo bližino in igro, med cartanjem radi grizljajo in le še redko sesajo prste. Pravi mali cukri.

Na fotografiji naša punca z bando. Škoda, da ne morete slišati njenega 'ti-ti u-a (kuža), ko napadejo njene najljubše pliškote ;) 

V zadnjem tednu je padel prvi dež na male kepice. Prav nič se niso sekirali, še naprej so poležavali v travi, medtem ko je njihov kožušček postajal svileno mehek. Potem je prišla mama na dveh nogah, jih zavila v brisačo in odnesla pod streho. No in potem jih je še zbasala v košaro, za hec. Grrr.

4 tedne: čas za 'resno' hrano. Vse do danes so bili izključno dojeni in kot vidite, so zrasli v prave male bajske. Za rojstni dan so dobili pol kilograma eko govedine, seveda mlete, čeprav so zobki že kot prave iglice in nagajivo grizejo en drugega. Vzrejna referentka, ki jih je obiskala včeraj, je bila navdušena. Kužki pa so navdušeni nad svojo poletno rezidenco, kjer preživijo del dneva.

Za več slik boljše kakovosti prosim kliknite tukaj. To je Davorinova foto galerija, ki jo posodablja, kadar ne pase kužkov, čisti kakcev, lovi otrok ali programira v službi. Torej, ne ravno prav ažurno, a slike so vredne ogleda in čakanja! 

Včeraj so mladički dopolnili tri tedne. Za praznik smo jih prvič odnesli na svež zrak. Malo so raziskovali, malo spali, predvsem pa si želeli stiskati se k mami, kjer je varno.

Deseti dan so mladički ne le odprli učke, temveč so se začeli postavljati  na nogice in od 15. dneva dalje skoraj ne 'plavajo' več. 16. dan so se začeli igrati, 17. dan pa so na plan pokukali mali zobki. Koliko veselja!

Deseti dan so mladički odprli očke. Tole je naš Odi godi.

Mladički so stari en teden. Večino dneva prespijo: v sanjah lajajo, cvilijo, premikajo svoje drobne tačke. V budnem stanju se dojijo ali 'plavajo'  k mami. Njihove ljubke drobne oči so še zaprte. Vsak dan so bolj okrogli, veliki so in močni.

Danes pride vzrejna referentka. Zapisala bo imena. Mejduš, kako težko jih je izbrati!
Naša punca, ljubka sladka psička, bo v počastitev in hvalo življenju nosila ime ODA.

In fantje? V dnevih pred njihovim prihodom je spontano nastal zvok odi-godi, ki ga naša 20-mesečna Maja rada ponavlja. Torej, ODI!

Kdo sledi? Potrebujemo še 4 moška imena: Ori, Ozi, Oki, Oskar, Oto, Onix, Obelix, Ork, On? Predlogi dobrodošli!

Ko gre mama lulat, je čas za varuško!

Toliko nemira, kot je bilo v naši družini včeraj, ko smo čakali na prvo malo kepico, pa že dolgo ne! Masirala sem Jeno, spremljala popadke in gledala na uro. 15:15 in prišel je fant! Odi! Potem se dve uri ni zgodilo nič. In potem je prišel še en fant. Pa še en. Pa še en. Večer smo zaključili s štirimi fanti in eno čudovito punco, zjutraj pa nas je pozdravil še šesti korenjak. Veterinarka je z ultrazvokom videla enega, prišlo jih je 6! Jena tudi tokrat čudovito skrbi za njih in se dobro počuti, je  šla na sprehod okoli hiše in zmazala prvih 500 g puranjega fileja.

Dan 62: zdaj gre zares. Jena išče brlog in ne je!

Veterinarka je z ultrazvokom v 27. dnevu videla le enega, morda dva mladička. Resno?!